Ali prihaja globalna finančna kriza? ECB opozarja na stabilne kovance

Guverner ECB opozarja, da 300-milijardni trg stabilnih kovancev predstavlja sistemska tveganja za evropsko monetarno politiko in bi lahko postal katalizator nove finančne krize, saj dolarju vezani žetoni letos pod ameriško regulacijo beležijo 48-odstotno rast.

ECB opozarja: stabilni kovanci bi lahko sprožili globalno finančno krizo

Morebitni množični umiki stabilnih kovancev bi lahko prisilili Evropsko centralno banko, da spremeni svoj pristop k monetarni politiki.

Guverner nizozemske centralne banke Olaf Sleijpen opozarja, da dolarju vezani digitalni žetoni hitro dosegajo sistemski pomen – in s tem povečujejo tveganje za globalno finančno krizo.

Trg stabilnih kovancev v vrednosti 300 milijard dolarjev, ki se je po novih ameriških regulacijah predsednika Trumpa letos povečal za več kot 48 %, že predstavlja neposredno grožnjo za finančno stabilnost v Evropi.

ECB opozarja, da bi ta trend lahko spodkopal gospodarsko rast, otežil nadzor inflacije in v skrajnem primeru sprožil novo finančno krizo.

Dolarju vezani žetoni ogrožajo evropsko monetarno suverenost

Rast dolariziranih stabilnih kovancev krepi strah, da bi EU lahko doživela pogoje, podobne državam v razvoju, kjer množična uporaba tuje valute zmanjšuje učinkovitost domače monetarne politike. To pa predstavlja klasičen sprožilec finančne krize, opozarjajo analitiki.

Visoki uradnik ECB je poleti opozoril, da bi prevlada dolarjevih stabilnih kovancev lahko omejila sposobnost EU, da nadzoruje denarno ponudbo ali določa obrestne mere.

Nobelov nagrajenec Jean Tirole pa je dodal, da bi propadi teh žetonov lahko prisilili vlade v obsežne reševalne pakete ponovno scenarij, značilen za pretekle finančne krize.

ESRB opozarja na strukture, ki bi lahko sprožile stresne odkupe

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki ga vodi predsednica ECB Christine Lagarde, je oktobra opozoril na resne »vgrajene ranljivosti« v modelih z več izdajatelji stabilnih kovancev.

Po njihovem mnenju bi množični odkupi v obdobjih tržnega stresa lahko preobremenili evropske rezerve in povzročili verižno reakcijo, ki bi ogrozila finančno stabilnost s tem pa povečala tveganje za novo evropsko finančno krizo.

Evropske banke pripravljajo evropski odgovor

Devet največjih evropskih bank, ING, UniCredit, CaixaBank, Danske Bank, SEB, Raiffeisen Bank International, Banca Sella, KBC in DekaBank, je ustanovilo konzorcij za razvoj evro-podprtega stabilnega kovanca, ki naj bi bil izdan leta 2026 v skladu z regulativo MiCA. Gre za poskus zmanjšanja odvisnosti od dolarja in preprečevanja scenarijev, ki bi lahko povzročili finančno krizo v EU.

Evro-stabilni kovanec naj bi omogočal cenejša in hitrejša plačila, medtem ko naj bi projekt digitalnega evra do leta 2029 dodatno zmanjšal vpliv ameriških ponudnikov, kot sta Visa in PayPal.

Preusmeritev nadzora MiCA povzroča negotovost

Evropska komisija predlaga, da se nadzor nad regulativo MiCA prenese z nacionalnih regulatorjev na Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Industrija opozarja, da bi lahko takšna poteza uvedla pravno negotovost ravno v obdobju, ko se Evropa pripravlja na polno implementacijo pravil; nenadna regulativna nihanja pa so v preteklosti že bila sprožilec za finančne krize.

Francija pa vztraja, da bi centraliziran nadzor zmanjšal možnosti zlorab in regulatornih vrzeli.