Slovenija znova odložila kripto davek

Razprava o uvedbi davka na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev (t.i. kripto davek) je bila tik pred decembrsko sejo umaknjena z dnevnega reda Državnega zbora.

To pomeni, da slovenski vlagatelji tudi v letu 2026 še ne bodo soočeni z novo obliko obdavčitve. Kripto davek je v zadnjem letu sprožil številne pomisleke in odprl pomembno javno razpravo.

Predlog zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, je sprva predvideval uvedbo enotne 25-odstotne obdavčitve dobička fizičnih oseb ob prodaji ali zamenjavi kriptosredstev.

Vendar je zaradi številnih pripomb, tehničnih vprašanj in pozivov za dodatne prilagoditve zakonodajni postopek zastal. Prvotno načrtovani datum začetka veljavnosti, 1. januar 2026 tako ostaja nedoločen.

Kaj odlog pomeni za slovenske vlagatelje?

Za vse, ki so v pričakovanju nove ureditve načrtovali prodaje ali urejali dokumentacijo, odlog pomeni dodatni manevrski prostor. V praksi to pomeni, da lahko vlagatelji tudi v prihodnjem letu upravljajo svoj kripto portfelj v obstoječem davčnem okolju, ki je za fizične osebe še vedno precej ugodno.

Ta “zamrznitev” zakonodaje daje vlagateljem več časa za strateško načrtovanje, prilagoditev portfeljev ter pripravo evidenc, ki bodo ob morebitni uvedbi davka v prihodnje postale obvezne.

Kaj je bilo predvideno v predlogu zakona?

Čeprav zakon še ni sprejet, ostajajo ključni elementi predloga jasni:

• Zavezanec bi bila vsaka fizična oseba, rezident Slovenije, ki bi realizirala dobiček ob prodaji ali drugi obliki odsvojitve kriptosredstva.
• Neobdavčeno bi ostalo zgolj prehajanje sredstev med denarnicami istega imetnika ter menjave med kriptovalutami, kot je bilo predvideno v prvotni različici.
• Davčna osnova bi temeljila na razliki med vrednostjo ob odsvojitvi in vrednostjo ob pridobitvi.
• Davčna stopnja bi bila enotna, 25-odstotna, brez olajšav ali razlik glede na čas imetništva.
• Obvezno evidentiranje vseh pridobitev, odsvojitev in stanj bi postalo del letne davčne obveznosti.

Ker je zakon trenutno ustavljen, nobena od teh obveznosti še ne velja a lahko bodo postale pomembne v trenutku, ko bo postopek spet aktiviran.

Kaj lahko vlagatelji storijo v vmesnem času?

Čeprav davek še ni uveden, je smiselno izkoristiti čas za pripravo. Za mnoge vlagatelje bo ključna predvsem dobra organiziranost podatkov:

• ureditev zgodovine transakcij,
• priprava preglednih evidenc nakupov in prodaj,
• pregled stanja portfelja na prelomnih datumih,
• razmislek o strategijah prodaje ali unovčevanja kriptovalut.

Večja urejenost bo vlagateljem koristila ne glede na to, kdaj bo zakon ponovno uvrščen v zakonodajni postopek in tudi, če bo končna različica prinesla spremembe.

Kdaj lahko pričakujemo nadaljevanje postopka?

Čeprav ni uradne napovedi, notranji politični signali nakazujejo, da bi se lahko zakonodajni postopek nadaljeval šele po obsežnejši posodobitvi predloga. Zaradi zahtevnosti področja in potrebe po usklajevanju z evropskimi trendi nekateri ocenjujejo, da bi se nova ureditev lahko sprejela šele leta 2027.

Do takrat bo Slovenija ostala med redkimi državami v Evropi, kjer fizične osebe pri trgovanju s kriptovalutami ne plačujejo davka na kapitalski dobiček. Kar v obdobjih rasti kriptotrga predstavlja pomemben konkurenčni dejavnik.

Zaključek:

Odlog kripto davka ne pomeni, da se Slovenija odpoveduje obdavčitvi kriptodobička, temveč da želi pripraviti celovitejšo, jasnejšo in bolj izvedljivo ureditev. Za vlagatelje to pomeni predvsem čas. Čas za urejanje dokumentacije, čas za premišljen portfeljski pristop in čas za izkoriščanje nadaljnjega ugodnega davčnega položaja.